Mesto Ptuj ima v svojem grbu križ sv. Jurija, ki je zavetnik proštijske cerkve in obenem tudi zavetnik mesta. Ste se kdaj vprašali kakšna je njegova zgodba?

Najbolj znana legenda, ki govori o sv. Juriju je ta, ki pove kako je Jurij ubil zmaja. Prav v tej vlogi, ga boste videli, če obiščete cerkev sv. Jurija ali če se odpravite na grad, kjer je na ogled replika kipa sv. Jurija iz 14. Stoletja, ki stoji na zmaju. V srednjem veku je zmaj simbolično predstavljal hudiča, legenda, ki govori o Juriju kot ubijalcu zmaja, pa mu je bila pripisana v 12. Stoletju, dolgo po njegovi smrti.

Malo je znanega o Sv. Juriju.  Rodil naj bi se  v Kapadokiji, na ozemlju današnje Turčije. Živel je v 3. stoletju našega štetja, njegovi starši pa so bili kristjani. Kasneje je postal rimski vojak, protestiral je proti zatiranju kristjanov v Rimskem imperiju, zato so ga zaprli in mučili.  Vendar je Jurij ostal zvest svoji veri. Obglavili so ga v Palestini. Je zavetnik mnogih držav in mest (npr. Anglije, Nemčije, …) in je zaščitnik vojakov, lokostrelcev, konjenice, viteštva, kmetov in delavcev na poljih, konjenikov.

Jurij in zmaj

Mit o sv. Juriju je postal razširjen, ko ga je Caxton zapisal v knjigi Zlata legenda leta 1483.

Legenda pravi takole:

Vitez sv. Jurij se je rodil v Kapadokiji. Nekoč je prišel v provinco Libijo, v mesto Silene. V tem mestu je pustošil zmaj, ki je ustrahoval prebivalce, ljudje v mestu pa so začeli hraniti zmaja z dvema ovcama dnevno, da bi preprečili njegove napade in ubijanja.  Ko to ni več zadostovalo, so ga hranili z eno ovco in enim človekom na dan. Kralj je zapovedal, da bo izbiro žrtve odločil žreb.  To se je vrstilo tako dolgo, dokler žreb ni izbral kraljeve hčere. Kralj je bil obupan in je poskušal žrtev na vsak način preprečiti, vendar so meščani ostali neomajni. Žrtev se mora izvršiti, tako kot so tudi oni morali žrtvovati svoje otroke.  Kralj je popustil, objel je svojo hčer in jo popelja na mesto, kamor je prihajal zmaj. Mimo je prišel Jurij in vprašal neko ženo kaj se dogaja. Povedala mu je in ga rotila naj gre naprej, da ga zmaj ne ubije.

Jurij pa je ogovoril mladenko: „Mladenka, ne boj se, tukaj sem, da ti pomagam.“ Mladenks je odgovorila: „Za božjo voljo dobri vitez, pojdi svojo pot. Ne moreš me rešiti.“ Ko sta tako govorila, se je prikazal zmaj, ki je že tekel proti svoji žrtvi. Jurij, ki je bil na konju, je z mečem zamahnil proti zmaju v obliki križa in se pognal nadenj. Ranil ga je  in ga  s težkim udarcem spravil na tla. Nato je rekel mladenki: “Podaj mi svoj pas in ga zapasaj zmaju okeog vratu. Ne boj se.“  Ko je tako storila, ji je zmaj krotko in ponižno sledil. Dekle je peljala zmaja v mesto in povzorčila veliko panike med ljudmi. Pomirili so se šele, ko jim je Jurij povedal, da se naj ne bojijo, saj bo  zmaja ubil. „Ne bojte se več, verjemite v Jezusa, krstite se, jaz pa bom ubil zmaja“ jih je pomiril.

Kralj se je dal krstiti, prav tako pa tudi meščani. Jurij je zmaja ubil in ga z volovsko vprego odvlekel iz mesta na polje. Kralj je v zameno dal zgraditi cerkev  Gospe naše in sv. Jurija, na tistem mestu pa je na dan privrel „vrelec žive vode, ki je pozdravil vse, ki so pili od njega.“