Začetki mesta Ptuj segajo že v mlajšo kameno dobo oz. v 4. tisočletje pred našim štetjem. Mesto je kasneje nastalo ob reki Dravi, prav tam kjer je bil prehod čez Dravo najlažje prehoden. Področje je bilo naravno primerno za naselbino, saj je bilo ob rodovitnih področjih Ptujskega in Dravskega polja, bilo pa je tudi naravno zavarovano z griči Slovenskih goric in Haloz. Na južnem bregu Drave so se ob koncu bronaste dobe naselili nosilci kulture žarnih grobišč, v pozni železni dobi so se tukaj naselili Kelti, področje pa je pripadlo Noriškemu kraljestvu. V prvem stoletju pr. n. št. So na to področje prišli Rimljani, ki so najprej tu nastanili svojo vojsko. Nasproti stare naselbine so na južnem bregu reke postavili vojaški tabor, ki jim je služil za izhodiščno točko pri osvajanju zahodne Panonije. Ob vojaškem taboru se je razvila civilna naselbina in rimski Poetovio je doživel največji obseg v 1. stoletju našega štetja.

Ptuj velja za najstarejše mesto na Slovenskem, vendar je ob tem treba poudariti dejstvo, da si je zaslužilo ta naziv zaradi nepretrgane kontinuirane poselitve vse od kamene dobe pa do danes. To pomeni, da je neka naselbina v taki ali drugačni obliki tukaj vedno obstajala. Tisti, ki se pa malo spoznajo na zgodovino bi se morda hitro obregnili ob ta zveneč naziv. Ptva mesta, ki so dobila mestni statut na slovenskem so bila obmorska mesta, kot je Piran (v 13. stoletju), za eno najstarejših mest velja tudi Škofja loka, Ptuj pa je prvi mestni statut dobil v 14. stoletju. Prav tako je rimska naselitev potekala od zahoda proti vzhodu, zato so bila večja mesta kot Aquileia (Oglej), Emona (Ljubljana) ali Celeia (Celje) nastala pred Poetoviom.