Ptuj Guide

Kratka zgodovina Ptuja

Mesto Ptuj je eno izmed najstarejših mest na Slovenskem. To je mesto, ki je najdlje kontinuirano poseljeno od svojega nastanka naprej. Prva naselbina na tem področju je nastala že v 4. tisočletju pr. n. št., mesto pa je svoj prvi razcvet doživelo v času Rimskega cesarstva. Takrat se je imenovalo Poetoviona in je imelo celo več prebivalcev, kot jih ima Ptuj danes. Danes živi na Ptuju dobrih 24.000 prebivalcev, v času Rimskega cesarstva pa bi naj imelo mesto po nekaterih ocenah zgodovinarjev celo 30. do 40.000 prebivalcev skupaj z okolico. Rimski Poetovio je do

živel svoj največji razcvet v 3. stoletju n. št. Imel je dobro razvito trgovino, v mestu so bili nastanjeni vsi večji uradi, med njimi tudi carina za celotno področje Panonije, imel je razvito kanalizacijo, centralno kurjavo in obširne manufakture lončevine. V 5. oz. 6. stoletju so mesto uničili Huni in Langobardi, ki so na svoji poti proti Italiji mesto popolnoma razdejali. Veliko prebivalcev se je odselilo, le manjšina je ostala. Tako so v 5. in 6. stoletju na to področje prišli Slovani, ki so znova ustvarili mesto. V srednjem veku, v 13. stoletju, je mesto doživelo svoj drugi razcvet. Je prvo celinsko mesto na slovenskem, ki je dobilo statut že v 13. stoletju. Pravni akt, v katerem so bile zapisane vse pravice in dolžnosti meščanov, so prenovili v 15. stoletju in tako je mesto dobilo drugi mestni statut, ki je omogočil ponovni razcvet mesta in trgovino. Tako je srednjeveško mesto znova prosperiralo, imelo je razvito trgovino in sodstvo, bilo pa je tudi dobro utrjeno. Celo tako dobro, da tudi Turkom nikoli ni uspelo zavzeti mesta. V 16. stoletju so v mesto in na grad povabili italjanske gradbenike, ki so še utrdili mestno obzidje ter ga povezali z grajskim. Tako se je Ptuj ubranil pred napadi. V 17. stoletju je mesto dožilo več požarov, v dveh večjih požarih pa je zgorelo kar 2/3 mesta. Takratne hiše so bile krite z lesenimi skodlami, prav tako pa so strehe hiš bile povezane oz. so se dotikale ene druge. Vse to je botrovalo temu, da se je požar hitro razširil po mestu in tako je mesto utrpelo veliko škodo. Napredek mesta se je za nekaj časa ustavil, mesto pa je moralo sanirati škodo. V spomin na to in v priprošnjo v varstvo mesta pred požari pa na Mestnem trgu stoji tudi kip sv. Florijana iz. 17. stoletja.  Zahtevna obnova je mestu vzela nekaj časa, najverjetneje pa je tudi to bil eden od razlogov, da se Marija Terezija ni odločila, da bi speljala železnico skozi Ptuj. Maribor je v tistem času začel pridobivati na veljavi, je pa bilo najverjetneje tudi bolj smotrno, da železnico speljejo skozi Maribor in ne skozi Ptuj. To je bil hud udarec za mesto. Železnica je povezovala Dunaj in Trst in vse do takrat je Ptuj bil na stičišču pomembnih poti, pomembnih trgovskih povezav – od takrat naprej se je trgovski promet usmerjal na Maribor oz. k železnici.

19. stoletje je prineslo prvo elektriko in prvi avtomobil na Ptuj. Prineslo pa je tudi prva trenja med Slovenski in nemškogovorečim prebivalstvom, ki je bilo večinoma avstrijsko. V tistem času je v centru mesta živelo kar okrog 85% nemškogovorečega prebivalstva. V času prve svetovne vojne, med obme vojnama, zlasti pa med drugo svetovno IMG_6342-001vojno so se razmere zanje drastično spremenile in nemškogovoreče prebivalstvo je moralo oditi. V času druge svetovne vojne je bilo mesto pod nemško okupacijo in nekaj hiš je bilo uničenih, predvsem cerkev v Minoritskem samostanu.

V 20. stoletju so na novo bnovili in utrdili most čez reko Dravo. V 70. letih prejšnjega stoletja so na desnem bregu reke drave našli termalno vodo, kar je botrovalo nastanku toplic. V tistem času je nastalo tudi umetno akumulacijsko jezero narejeno za HE Formin, ki je spremenilo pokrajino ob Dravi. Danes je to največje akumulacijsko umetno jezero v Sloveniji.  Ptuj je postal center Spodnjega Podravja, iz nekdanje občine pa je v 90-ih letih nastalo 16 manjših občin.